Dieses ist ein Archiv von verschiedene Zusammenfassungpublikationen ungefähr und Interviews mit kanadischem soprano Eilana Lappalainen, das international ihrer sehr erfolgreiche Karriere als Operensänger in der unglaublich hohen Nachfrage zur Schau stellt. Klicken Sie bitte an den gewünschten Zusammenfassungnamen unten, um den gesamten erschienenen Artikel zu lesen. Gledalsce / Premiera Opere - Sreda, 20. januarja 1999 L'actualité - 15 Septembre 1999, Vol. 24, No. 14 Gledalsce / Premiera Opere Sreda, 20. januarja 1999 Nadvse zapeljiva in pretresljiva Salomè V nosilni vlogi je nastopila Eilana Lappalainen Salome je tragicna zgodba o nesrecni deklici, ki je rasla v nexdravem druzinskem okolju. Literarna pripoved se je tu izneverila zgodovinski resnici in je mladenko spremenila v pravo posast, ki se zastudi celo svojemu ocimu. Temu je menda kriva tudi mizoginija, ki je razvidna iz dela in zivljenja angleskega pisatelja Oscarja Wilda. Kar neverjetna je primerjava z opero Hèrodiade, ki jo je Jules Massenet uglasbil I. 1881 na Zanardinijev libreto, ki je crpal snov iz Flaubertove zgodbe o princesi Salome in njeni materi Herodiadi. Nekaj let pozneje je izsla studija Psychopathia sexualis (spolna psihopatologija), v kateri je Richard von Kraft-Ebing opisoval temno plat cloveske spolnosti, potem pa se Freudove in Breuerjeve hipoteze o (zenski) histeriji. Vcaish umetski s svojo Salome dokoncal I. 1882. Objavil jo je pa va francoscini, ker mu takega dela angleska cenzura ne bi dovolila. Richard Strauss se je takoj navdusil za Wildovo tragedijo in se ni zmenil za skandal, ki ga bo opera dvignila; iz literarnega tkiva, ki mu ga je pripravila Hedwig Lachmann, je zrasla enkratna umetnina, ki je ze ob prvi uprizoritvi I. 1905 v Dresdenu pretresla in prevzela obcinstvo. Takoj se je pojavil problem, ki se ponavlja ob vsaki novi postavitvi: Salome naj bi imela dekliski glas in postavo, kako pa bo mlada deklica preglasila gosto orkestralno gmoto? Zraven tega mora pevka tudi plesati, in to tako prepricljivo in pohujsljivo, da se mnoge pevke temu odrecejo in se ob kljucni sceni umaknejo ter prepustijo ples sedmih tancic poklicni plesalki. Kanadska sopranistka finskega porekla Eilana Lappalainen, ki je nosilka glavne vloge v trzaski postavitvi, premore prijetno postavo in temperament, ki ji je omogocil doziveto interpretacijo razvajene, muhaste in trmoglave deklice.Osebno si razlagam njeno spolno obsedenost kot reakcijo na custveno praznino in izprijenost, ki je vladala v njeni druzini. Ni se zmenila za brezupno ljubezen nesrecnega Narrabotha, ki ga je z velikim obcutkom podal Walter Coppola, ki je tokrat odigral menda svojo doslej najbolj posreceno vlogo doslej najbolj posreceno vlogo. Salome si je zazelela njej edinega nedosegljivega moskega, preroka Jochanaana. Albert Dohmen je s to vlogo potrdil svoje vrhunsko vokalno in odrsko moistrstvo, ki ga je bil ze dokazal kot Wotan v Walkiriji Njegov prerok je zvenel prepricljivo misticno in grozece, a za Salome rudi skrajno zapeljivo. Veckrat smo v vlogi Salomejine matere poslusali starejse pevke, ki se poslavljajo od gledaliske kariere, svicarska mezzosopranistka Juila Juon pa je na sreco v polnem razcvetu svoje vokalnosti in je lik pregresne matere sijajno podala. Tenorist Hans Gunter Müller - Dotzauer se je ze veckrat spoprijel z vlogami, ki zahtevajo dobrega karakterista, zato se mu je Herodos kar lepo prilegel. Ocim, ki se pozeljivo spegleduje s hoerko svoje zene, postane sredstvo, preko katerega bo Salome dosegla svoj smoter: Eilana Lappalainen se je lolita plesa, ki postane bolj in bolj divji in zapeljiv in dokoncno iztiri Herodesa. Njena muzikalicnost ji je omogocila koreografske gibe, ki so se smiselno prilagajali Straussovi glasbi Orkester ima v tej glasbi nosilno vlogo, partitura je trahnicno zelo zahtevna in zgleda kot gosta mreza, ki jo je, da bi orkester ne prelasil precev, zato je le redko prislo do strastnih izbruhov; le-ti so bili prepusceni dobri volji godal, ki so zvenela topleje kot sicer. Morda ali cas, da bi tudi trobila resila svoje tehnicne probleme? Salome je opera, ki bi jo lahko poslusali tudi brez pevcev: zveni kot velicastna simfonicna pesnitev, ki nam zgobdo in osebe presenetljivo zgovorno ponazarja do zadnje podrobnosti, kar je edinstven primer v zgodovini opere. Reziser Ulderico Manani morda tega ni dojel in je povsem narekoval pretirano karakterizacijo, ki je tvegala, da spremeni tragicne figure v bedne karikature. To valja se posebej za Herodiado in njenega moza. Manani je tudi avtor scenografije, kjer sem kot edini ustvarjalni preblisk zabelezila skladne gmote, ki so lebdele nad odrom in se proti koncu grozece spuscale navzdol. Kostumi so bili bolj posreceni, a tudi tu se Manani ni izognil pretiravanju in je Herodiado preoblekel v obiskovalko nocnega bara ali café-chantant, njenemu mozu pa je nataknil sonona ocala. Glasbra je tudi tokrat prevladala nad vmesnimi neokusnostmi. Eilana Lappalainen nas je v zakljucni sceni prevzela z glasom, ki je res sibkejsi in ne posebno privlacen v srednjih in nizjih legah, v visjih notah pa zablesti kot rezilo. Ko se je zastor zaprl nad srhljivo tragedijo, je trzasko obcinstvo najprej za trzasko obcinstvo najprej za trenutek oklevalo, nato pa z dolgimi aplavzi vloge, Alberta Domena, Julio Juon ter dirigenta Wolfganga Bozica. Rada bi pohvalila lepo in zelo obetavno mezzosopranistko Ann-Katrin Naidu ter nasista Uldericha Dünebacha, povsem zadovoljivo pa so se odrezali v stranskih vlogah Enrico Facini, Alessandro Caforio, Vincenzo Sagona in Stefania Donzelli. Ponovitve se bodo vrstile do vkjucno 31. januarja. L'actualité 15 Septembre 1999, Vol. 24, No. 14 Strip-tease à l'opéra? Un numéro d'effeuilleuse à la basilique NotreDame? Est-ce pour éviter pareille hérésie que l'Opéra de Montréal présente Salomé, de Richard Strauss, à la Place des Arts, malgré la greve des techniciens? Eilana Lappalainen, jeune soprano torontoise qui monte, reprendra-t-elle pour ses débuts monteéalais, le 18 septembre, la Danse des sept voiles qu'elle a présentée en Italie,oú elle se retrouvait en costume d'Eve? Cette danse érotique, point culminant de l'opéra,n'est pas à la portée de toutes les chanteuses! Voix souple, talent d'actrice et de danseuse, silhouette taillée au couteau : pas surprenent que la belle Eilana soit une Salomé recherchée. Loin de 'effet facile, la nudité de Salomé s'intégrait parfaitement à la mise en scé, ont signalé les critiques italiens. Du reste, cette Canadienne d'origine finlandaise ne felt jamais dans la facilité, étant spécialisée dans les rôles - vocalement - exigeants : Lulu, d' Alban Berg, La Traviata, de Verdi, les grandes héroines de Wagner... Coordination :Ginette Haché Collaboration: Josée Boileau, Valérie Borde, Anne Gardon, Pascale Guéricolas, Francone Saint-Laurent, Francois Perreault, Véronique Robert et Lise Villeneuve.